SPOŠTOVANJE OTROŠTVA

Updated: Dec 22, 2019


Maria Montessori govori o 'spoštovanju otroka' kot osnovni naravnanosti. Pater Karel Gržan govori o 'spoštovanju otroštva' (95 tez o vzgoji in izobraževanju). Vedno več avtorjev se dviga in poudarja pomembnost spoštovanja do otrok, ki je bila stoletja, tisočletja zanemarjena. Tudi Jezusa kot učitelja so vedno obkrožali otroci. Njegovi učenci - apostoli so jih naganjali stran, on pa jim je vedno odgovarjal: » Pustite otročičem, naj pridejo k meni. Ne branite jim, kajti takšnim pripada Božje kraljestvo. Resnično vam povem: kdor Božjega kraljestva ne sprejme kakor majhen otrok, nikakor ne bo prišel vanj.« (Mr 10, 13-16)


Spoštovanje do otroka se po mnenju mnogih začne s spoštovanjem do sebe. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se spoštovanje do sebe začne v otroštvu in sicer s tem, ko nam starši izkažejo spoštovanje. Zato sem se jaz (in tudi mnogi drugi moje generacije) spoštovanja do sebe naučila s pomočjo mojih otrok. Ob njiju sem začutila močno težnjo po spoštovanju teh čudežnih bitij, ki niso pomanjšani odrasli, ampak imajo čisto drugo, nam večinoma popolnoma nedostopno in nerazumljivo zavest. Zato sem bila primorana pogledati vase, v svoje življenje. Česa si v mojem življenju želim, kaj potrebujem, čemu se želim izogniti, s čim se želim boriti in kaj želim sprejeti in obdržati. Nato sem se vprašala česa si želim za svoje otroke. Kakšne vrednote si želim, da odneseta v svet. Priporočam, da prav vsak starš to stori. To so tista temeljna vprašanja zaradi katerih najdemo na tem svetu smisel, svoje poslanstvo, svoj namen. Zaradi odgovorov na ta vprašanja želimo življenje živeti polnejše, biti ob naših otrocih bolj pristni in sproščeni.

Da smo dovolj dober starš, je potrebno troje: sočutje do sebe, sočutje do partnerja in sočutje do otrok. Večinoma nam vsaj na enem področju tega velikokrat zmanjka. Kar je ok, saj smo ljudje. Pomembno je le, kaj storimo potem, ko vidimo, da smo naredili napako ali nekoga prizadeli. Ali prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, za svoje besede, za svoje občutke ali jih naložimo na druge? Jih potlačimo? S takim ravnanjem nadaljujemo? Če se nekje zataknemo ni nič sramotnega v tem, da si najdemo pomoč. Vedno najbolj pomaga prav živa oseba. Sočlovek, odprta in empatična oseba, ki nam prisluhne, odzrcali naše težave in nam da podporo in neko orodje s katerim si lahko pomagamo, da bomo naslednjič bolje ravnali. Kot vedno poudarjam, otroci namreč niso odgovorni za stvari, ki jih počnemo starši, niti za naša občutja. Smo pa starši v precejšnji meri odgovorni za dejanja naših otrok, ki so nemalokrat zrcalo naše notranjosti. Ne le staršev, temveč vseh s katerimi preživljajo svoj čas.


Sprejeti je potrebno dejstvo, da so otroci samosvoje osebe, ne majhna kopija nas, staršev. Velikokrat se ujamemo v to kakšen bi moral biti naš otrok, pri tem pa pozabimo, da ni nepopisan list, na katerega pišemo svoje zgodbe, kot so včasih nekateri verjeli, temveč pridejo na svet s svojo zgodbo, s svojim življenjskim poslanstvom. Naša naloga je, da ga v odraslo dobo pospremimo z ljubečim sprejemanjem in spoštljivimi, močnimi mejami, ki omogočajo varnost. Kot smo spoznali tekom spletnega programa (Jeziki ljubezni kot temelj vzgoje), je za zdravo rast temeljnega pomena varna navezanost otroka s svojimi starši. Prav ljubeč odnos otroku daje varnost, ki jo lahko potem naprej občuti, ko gre samostojno v svet. Če te varnosti otrok ne začuti, potem bo celo življenje imel težave, saj je občutek varnosti eden glavnih občutkov, ki jih moramo poznati v svoji notranjosti, da nam je v svetu prijetno. Če pri starših kot otroci nismo začutili varnosti in ljubezni, bomo svet doživljali kot nevaren, ljudem bomo težko zaupali, odnosi bodo težavni.


V odnosu z otroki več opazujmo kot govorimo. Maria Montessori pravi, da če preveč govorimo kaj bi otrok moral početi, nas ta gleda v ustnice in ni pozoren na to, kar mu kažemo s telesom. Predstavljajmo si, da bi radi otroku pokazali kako narediti papirnato letalo. Prav ničesar nam ni treba reči, saj je pomembno samo to kaj delajo naše roke, ko prepogibajo papir. Poskusite in boste videli kako se otrokov fokus z rok premakne na ustnice, če začnemo govoriti. S tem mu vzamemo del učenja, kar podaljša čas v katerem se bo otrok naučil narediti letalo. Vadimo se v tišini z našim otrokom. Takrat se kroji prava povezanost. V tišini pridejo na plano najgloblja občutja, najtesnejša povezanost. V tišini se tvori objektivno opazovanje, ki je tako pomembno, če želimo svojega otroka res spoznati, ne da mu vsiljujemo in ponujamo svoje ideje in nazore. To ne pomeni, da se otrok ne drži družinskih pravil. Ta so vsekakor zelo pomembna, v teh se kroji zaupanje in varnost. Pomeni pa, da otroku ne silimo stvari, ki enostavno niso zanj in mu ne pripomorejo k uresničevanju njegove življenjske poti, temveč ga lahko celo ovirajo. Mogoče se sliši kompleksno, vendar otroci so zelo odprti in naravno izražajo svoje potrebe, če mu tega ne vzamemo že takoj. V veliki meri se to žal kar velikokrat zgodi. Lahko zaradi težke situacije matere med nosečnostjo, nasilnega poroda, poporodne depresije… To so stvari na katere včasih ne moremo vplivati. Z njimi se moramo sprijazniti. Lahko pa vplivamo na marsikaj. Se učimo, rastemo, se urimo v stvareh, ki nam mogoče ne gredo tako dobro… Marsikaj lahko storimo zase in za otroka, če se v odnosu sprostimo, gremo res vase in v svoja občutja. Predvsem strah nas lahko velikokrat hromi v odnosih z našimi otroki. Raziščimo ga in mu stopimo pogumno naproti. Skoraj vedno je na drugi strani otrok, ki nam zrcali naše težke občutke. In to je naša velika priložnost za rast, da nekaj storimo drugače, da postanemo boljši starš, boljši človek. Otroci nas delajo boljše.


Kadar vam bo kot staršu hudo, si vzemite čas zase. Zadihajte, pojdite na sprehod, zapojte pesem, napišite zgodbo, zaigrajte na inštrument… Kdaj ste nazadnje kakšno stvar počeli prvič? Mogoče pa odkrijete svoje življenjsko poslanstvo, če ga še niste. Zakaj smo na svetu? Kaj počnemo tukaj? Kakšen pečat bomo pustili? Odgovori na ta vprašanja vas bodo naredili tudi boljšega starša. Starš, ki ve kaj hoče in je v svojih željah in odločitvah trden (ne trd!), je za otroka odličen vzor. Si želite, da bi bil vaš otrok srečen v življenju? Vaš otrok bo zagotovo srečen, če bomo srečni najprej mi.


Pojdi in ljubi svojo družino!


Jasmina Robnik Poličnik

Pridružite se naši skupnosti in uživajte posebne ugodnosti!

Prijavite se na e-novičke Z otroki doma.

 

Ob prijavi prejmete DARILO - eknjigo

5 opornih točk za mirno reševanje konflikta z otroki.

  • Black Facebook Icon
  • Black Instagram Icon

© 2019 Z OTROKI DOMA

  • Black Facebook Icon
  • Black Instagram Icon